Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Odgovori na vprašanja v zvezi z ZVZD-1

1.1.2012, Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnostiČas branja: 25 minut

1. Na kakšen način lahko delodajalec zagotovi, da bo dobil informacije katera zdravila uživa delavec?

Drugi odstavek 51. člena zakona o  varnosti in  zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011, v nadaljnjem besedilu: ZVZD-1)  določa, da delavec ne sme delati, ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgodo pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Četrti odstavek istega člena določa obveznost delodajalca, da delavca odstrani z dela, če je pri delu pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti in je zaradi večje nevarnosti za nezgode tako določeno z izjavo o varnosti.

4. odstavek 17 člena ZVZD-1 določa, da delodajalec v izjavi o varnosti določi posebne zdravstvene zahteve , ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. V ta kontekst spada tudi uporaba zdravil, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti delavcev.

18. člen ZVZD-1 določa, da mora izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalec objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu  ob  začetku  dela.  Prav  tako  mora  delodajalec  delavcu  omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja, če ta to zahteva.

Ob naštetih obveznostih delodajalca, pa je po zakonu tudi delavec odgovoren za lastno varnost in zdravje pri delu in za varnost in zdravje svojih sodelavcev in mora, skladno s

50. členom ZVZD-1,  takoj obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti,okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb. V kontekst te določbe sodi tudi obvestilo delavca, da jemlje zdravila iz 51. člena zakona.

2. Kakšna je perioda preiskav KBF škodljivosti na delovnih mestih po novem? V starem zakonu (62. člen) je bilo napisano, da se do izdaje izvršilnega predpisa, ki bo nadomestil pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88) preiskave izvajajo v rokih ki ne smejo biti daljši od 3 let. Pravilnik je z novelo zakona ukinjen, novega še ni prav tako pa ni nikjer v novem zakonu ni definiranega roka ponovnih preiskav. Je torej to prepuščeno delodajalcu?

Delodajalec je dolžan na podlagi 17. člena ZVZD-1 izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki. Med drugim mora v zvezi s kemičnimi, biološkimi in fizikalnimi škodljivostmi identificirati nevarnosti, ugotoviti, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim, oceniti tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic, odločiti o tem, ali je tveganje sprejemljivo in odločiti o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora na podlagi ocene tveganja tudi določiti roke za izvajanje obdobnih preiskav škodljivosti na delovnem mestu. Ti roki morajo biti zapisani v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

3. Kakšna je definicija poškodbe pri delu? Ali še vedno velja ista definicija poškodbe pri delu iz 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju?

Definicija poškodbe pri delu ostaja nespremenjena. Pojem je opredeljen v 63. členu veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Opozoriti pa je treba, da ZVZD-1 v 3. členu na novo opredeljuje pojem nezgode pri delu, na ta pojem pa zakon navezuje vse preventivne ukrepe in obveznosti delodajalca  ter pravice delavca.

4. Kako naj poteka ocenjevanje tveganj pri samozaposlenih osebah? Zakon ne zahteva izrecno pisnega ocenjevanja. Kako naj se ugotovi tveganja na podlagi katerega se določi ali je potrebno izdelati pisno oceno ali ne (56. člen)?

Obveznosti samozaposlene osebe v zvezi z ocenjevanjem tveganja in izjavo o varnosti določa 6. člen ZVZD-1, ki določa, da mora samozaposlena oseba oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Samozaposlena oseba ugotovi, ali v njenem delovnem procesu obstajajo tveganja, upoštevaje predpise o zagotavljanju varnosti pri delu pri uporabi sredstev za delo in v delovnem okolju.

5. Kakšne so razlike med samozaposlenimi osebami in delodajalcem? Kakšne obveznosti ima npr. samozaposleni mizar (delo je tvegano)?  Izdelati mora pisno oceno tveganja in sprejeti določene ukrepe. Ali mora izvajati zdravniške preglede in periodične preizkuse znanja kot je to zahtevano za delodajalce ali si lahko izbere samo del ukrepov (npr.

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih